Potreben pretok zraka izračunate tako, da seštejete porabo (v l/min) vseh pnevmatskih orodij, ki jih boste uporabljali hkrati, in temu dodate 20 do 30 odstotkov rezerve. Če boste orodja uporabljali eno za drugim in ne hkrati, upoštevajte porabo najzahtevnejšega med njimi, ne vsote vseh.
Podatek o pretoku (izražen v l/min ali m³/h, v tuji literaturi pogosto CFM) najdete v navodilih posameznega orodja, praviloma na nalepki ali v tehničnih podatkih na strani proizvajalca. Brez tega podatka je izbira kompresorja le ugibanje, ki se najpogosteje pozna kot padec moči sredi dela.
V nadaljevanju je konkreten postopek izračuna z zgledi, ki jih lahko prenesete na svojo kombinacijo orodij.
Osnovna formula
Za orodja, ki jih uporabljate posamično (eno naenkrat), velja preprosto pravilo:
Potreben pretok kompresorja ≥ pretok najzahtevnejšega orodja × 1,25
Za orodja, ki delujejo hkrati (na primer dva delavca na isti liniji), pa seštejete porabo vseh, ki tečejo istočasno, in šele nato dodate enako rezervo:
Potreben pretok kompresorja ≥ (vsota pretokov orodij, ki delujejo hkrati) × 1,25
Tipična poraba posameznih orodij
| Orodje | Tipičen pretok |
|---|---|
| Pihalna pištola za čiščenje | 100–150 l/min |
| Pnevmatski vijačnik | 150–250 l/min |
| Udarno pnevmatsko kladivo | 250–350 l/min |
| Lakirna/barvna pištola (manjša) | 150–250 l/min |
| Lakirna/barvna pištola (večja, HVLP) | 300–450 l/min |
| Pnevmatski brusilnik | 300–500 l/min |
Podatki so orientacijski razponi; dejanska poraba je vedno napisana v navodilih konkretnega modela, zato jih pred izračunom preverite.
Primer izračuna
Recimo, da v garaži uporabljate lakirno pištolo s porabo 300 l/min in občasno pnevmatski vijačnik s porabo 200 l/min, a nikoli hkrati. Ker gre za izmenično uporabo, upoštevate zahtevnejše orodje: 300 l/min × 1,25 = 375 l/min. Kompresor, ki dostavlja manj, bo pri barvanju izgubljal tlak sredi nanosa.
Če pa imate dve pnevmatski postaji, ki delujeta hkrati (na primer dva vijačnika po 200 l/min), seštejete: 200 + 200 = 400 l/min, nato dodate rezervo: 400 × 1,25 = 500 l/min. To je bistveno več, kot bi izračunali, če bi gledali le eno orodje.
Kako pretok povežete z izbiro kompresorja
Ko poznate potreben pretok, iz njega izhaja tudi smiselna velikost rezervoarja — večji pretok orodja praviloma zahteva tudi večji rezervoar, da kompresor ne teče neprekinjeno. Prav tako je pretok tisti podatek, ki razlikuje, ali je kompresor primeren za barvanje, napihovanje ali pnevmatsko orodje — vsaka od teh treh nalog ima drugačne zahteve po pretoku in tlaku.
Najpogostejše napake
- Seštevanje porabe vseh orodij, ki jih imate, ne le tistih, ki delujejo hkrati — to vodi v predimenzioniran in predrag kompresor.
- Zanemarjanje rezerve — kompresor, izbran natanko na mejo porabe orodja, bo pri dolgotrajni rabi ali obrabi tesnil manj učinkovito in bo primanjkljaj hitro opazen.
- Mešanje enot — CFM (cubic feet per minute) in l/min nista isto; 1 CFM je približno 28,3 l/min. Pri primerjavi tujih specifikacij bodite pozorni na enoto.
- Zanašanje samo na moč motorja (kW ali KM) — moč motorja ne pove neposredno pretoka; enaka nazivna moč pri različnih znamkah da lahko različen dejanski pretok zraka.
Kontrolni seznam pred izračunom
- Zberite podatke o pretoku (l/min) za vsako orodje iz navodil ali strani proizvajalca.
- Ločite orodja, ki jih uporabljate hkrati, od tistih, ki jih uporabljate izmenično.
- Za hkratno uporabo seštejte pretoke, za izmenično upoštevajte najzahtevnejšega.
- Dodajte 20–30 % rezerve za obrabo, netesnosti voda in prihodnja orodja.
- Rezultat primerjajte s podatkom o dejanskem pretoku (ne le tlaku) kompresorja, ki ga kupujete.
Pogosta vprašanja
Kje najdem podatek o pretoku za svoje orodje?
Na nalepki orodja, v priloženih navodilih ali na strani proizvajalca pod tehničnimi podatki; iščite oznako l/min, m³/h ali CFM.
Kaj, če ne najdem podatka o pretoku za staro orodje?
Uporabite podatek primerljivega novejšega modela iste kategorije (npr. udarno kladivo podobne moči) in dodajte nekoliko višjo rezervo, okoli 30–40 %.
Ali je bolje izbrati kompresor z rezervo ali natančno po izračunu?
Vedno z rezervo — kompresor izgublja del zmogljivosti zaradi netesnosti v vodih in obrabe s časom, zato je 20–30 % rezerve minimum, ne razkošje.
Ali višji tlak kompresorja nadomesti prenizek pretok?
Ne. Tlak in pretok sta ločena podatka; orodje, ki potrebuje visok pretok pri zmernem tlaku, ne bo delovalo pravilno le zato, ker kompresor doseže visok tlak.
Zaključek
Preden kupite kompresor, zberite podatke o pretoku za vsa orodja, ki jih boste uporabljali, ločite tista, ki delujejo hkrati, in izračunani rezultat povečajte za rezervo. Tak izračun vam prihrani razočaranje ob prvem resnem projektu, ko bi se sicer izkazalo, da kompresor ne zmore. Kompresorje z navedenim pretokom najdete v kategoriji kompresorjev.