Kako posaditi hruško? — Hruška je tradicionalna sadna vrsta slovenskih vrtov in sadovnjakov, ki ob pravilni sadnji rodi 40 let in več. Cepljena na kutino požene plodove že čez 3 leta, na divji hruški pa lahko traja 6–8 let, a drevo živi tudi 100 let.

Hiter odgovor

Hruško sadite oktobra–novembra ali marca na sončno, zaščiteno lego. Izkopljite jamo 60×70 cm, dodajte zrel kompost in pesek, drevo postavite s cepilnim mestom 5–10 cm nad zemljo. Pritrdite kol, zalijte z 20 l vode, pomulčite. Razdalja 4–5 m.

Kdaj je pravi čas

Optimalno je jesensko sajenje od sredine oktobra do konca novembra – drevo se čez zimo ukorenini. Spomladanska sadnja v marcu je primerna v hladnejših legah, kjer bi mlado drevo lahko trpelo zaradi zimske vlage. Izogibajte se zmrznjenim ali razmočenim tlom.

Material in priprava

Mlada hruška (1–2 leti, sorte viljamovka, conference, abate fetel), lopata, kramp, leseni kol 2 m, elastični trak, 20 l zrelega komposta, pest kostne moke, pesek za drenažo, 20 l vode, slamnata zastirka in mreža za zaščito debla.

Trenutno še ni ponudbe za Hruške.

Poglej ostalo ponudbo v Tržnici

Korak za korakom

Izberite sončno, zaščiteno lego – hruška ne mara hladnih vetrov in pozne pozebe.
Izkopljite jamo 60×60×70 cm (globlja od jame za jablano, ker hruška razvije globlje korenine).
Razrahljajte dno s krampom 20 cm globoko, pri težkih tleh dodajte 1–2 lopati peska za drenažo.
V vrhnjo zemljo vmešajte 20 l zrelega komposta in pest kostne moke; brez svežega gnoja.
Korenine namočite v vodo za 1 uro; kontejnersko gručo nežno razrahljajte.
Postavite kol na južno stran jame za zaščito debla pred soncem in vetrom.
Drevo postavite tako, da je cepilno mesto 5–10 cm nad zemljo; pri kutini še višje.
Zasujte z mešano zemljo, narahlo poteptajte in oblikujte obroč za zalivanje.
Zalijte z 20 l vode, privežite drevo s trakom v obliki osmice in nanesite 8 cm zastirke.

Pogoste napake in rešitve

Sadnja v hladne, vlažne kotline – pozeba uniči cvet, ker hruška cveti zgodaj.
Pregloboka sadnja s cepilnim mestom pod tlemi – kutina požene divjake in drevo se izpridi.
Sveže gnojenje v jamo – korenine zgorijo in drevo zaostaja v rasti.
Pozaba na opraševalca – večina hrušk je samoneoplodnih in brez druge sorte ne rodi.
Sadnja predivjih sort na kutini – nekatere (viljamovka) so nezdružljive in potrebujejo posredni cepič.

Regionalne razlike v Sloveniji

Hruška najbolje uspeva na Štajerskem (Maribor, Slovenske gorice), v Vipavski dolini in Goriških brdih. V Pomurju je tradicionalna pridelava namizne viljamovke. V hladnih alpskih dolinah (Gorenjska, Koroška) izberite pozne, odpornejše sorte (boscova) in zaščiteno južno lego. Na težkih glinenih tleh sadite na nasut grič višine 20 cm za boljšo drenažo.

Pogosta vprašanja o sajenju hruške

Zakaj mlada hruška ne obrodi, čeprav lepo raste?

Večina hrušk je samoneoplodnih, zato brez druge, sočasno cvetoče sorte v bližini ni pridelka. Ob nakupu vprašajte za primernega opraševalca – viljamovka in conference se na primer dobro dopolnjujeta. Drugi razlog je bujna rast: drevo, ki dobiva preveč dušika, gradi les namesto cvetnih brstov.

Zakaj hruška potrebuje globljo jamo kot jablana?

Hruška razvije globlje korenine, ki iščejo vodo v spodnjih plasteh, zato dno jame razrahljajte približno dvajset centimetrov globoko. V zbitih ali glinenih tleh korenine zavijejo vstran, drevo pa ostane šibko in slabo prenaša sušo. Na težkih tleh sadite na nasut grič in v dno vmešajte lopato ali dve peska.

Zakaj je pozeba prizadela mojo hruško, sosedove pa ne?

Hruška cveti zgodaj, hladen zrak pa se ponoči steka v kotanje in ob vznožja pobočij, kjer se zadrži. Že nekaj metrov višja lega ali zavetje južne stene lahko pomeni razliko med pozeblim in zdravim cvetom. V hladnih legah zato izbirajte pozne, odpornejše sorte, kot je boscova.

Naprej raziskujte

Povezave: vsi vodniki, koledarji, recepti.