Za pizza peč je najprimernejši suh trdi listnati les – bukev, gaber, hrast ali jesen – z vlažnostjo pod 20 odstotkov, sušen vsaj eno do dve leti. Iglavcem, kot sta smreka in bor, se je bolje izogibati, ker vsebujejo smolo, ki poka, iskri in pušča več saj na kamnu ter v dimniku.
Izbira lesa vpliva na tri stvari hkrati: kako vroč in enakomeren plamen dobite, koliko dima in saj nastane ter kakšen priokus lahko les prenese na pico. Napačna izbira – vlažen les ali iglavci – pomeni več dima, nižjo doseženo temperaturo in tveganje, da drobci smole ali isker pristanejo na testu.
V nadaljevanju si oglejte, katere vrste lesa delujejo najbolje, kako prepoznati primerno vlažnost in česa nikoli ne kurite v pizza peči.
| Vrsta lesa | Primernost | Opomba |
|---|---|---|
| Bukev | Odlična | Enakomeren plamen, nevtralen vonj, zlahka dostopna |
| Gaber | Odlična | Zelo trd, gori dlje, visoka temperatura |
| Hrast | Zelo dobra | Gori dlje, potrebuje daljše sušenje |
| Jesen | Dobra | Gori hitro in vroče, primeren za segrevanje |
| Sadno drevje (češnja, jablana) | Dobra, za aromo | Blag dimljen priokus, uporabno v manjši količini |
| Smreka, bor (iglavci) | Odsvetovano | Smola, iskrenje, več saj |
Trdi listavci – najboljša izbira
Bukev je najbolj razširjena in zanesljiva izbira, ker gori enakomerno, doseže visoko temperaturo in ne pušča izrazitega vonja na pici. Gaber je še trši in gori dlje, kar je prednost pri daljših druženjih, hrast pa potrebuje nekoliko daljše sušenje, a nato gori počasi in vzdržuje toploto. Za rahlo dimljeno aromo lahko dodate manjšo količino sadnega lesa, na primer češnje ali jablane, a ga ne uporabljajte kot edino gorivo, ker gori hitreje in daje manj toplote kot bukev ali gaber.
Zakaj se iglavcem izogibati
Smreka, bor in drugi iglavci vsebujejo veliko smole, ki med gorenjem poka in iskri – v majhni peči to pomeni tveganje, da iskra pristane na pici ali na oblačilih. Poleg tega iglavci gorijo hitreje in pri nižji temperaturi kot trdi listavci, kar pomeni pogostejše dokladanje in manj stabilno temperaturo kamna. Sajasti dim iglavcev se tudi bolj oprijema notranjosti peče in dimnika, kar poveča potrebo po čiščenju.
Vlažnost in sušenje
Vlažnost lesa pod 20 odstotkov je ključna za čist, vroč plamen brez pretiranega dima. Sveže posekan les ima lahko vlažnost tudi nad 50 odstotkov in ga je treba sušiti eno do dve leti na zračnem, pokritem mestu, preden je primeren za kurjenje. Vlažen les prepoznate po sikanju in penjenju na koncih med gorenjem ter po gostem, belkastem dimu – tak les porabi velik del energije za izhlapevanje vode, namesto da bi segreval kamen.
Velikost in oblika polen za majhno peč
Za prenosne in manjše peči so primerna tanjša polena, debeline 4 do 7 centimetrov, ki hitreje vzplamtijo in jih je lažje razporediti po majhnem prostoru kupole. Predebela polena v majhni peči težko postavite tako, da ne ovirajo prostora za pico, poleg tega počasneje vzplamtijo in podaljšajo čas segrevanja. Za zidane peči z večjim ognjiščem so primerna standardna polena dolžine 25 do 33 centimetrov.
Česa nikoli ne kurite
V pizza peči nikoli ne kurite impregniranega, lakiranega ali barvanega lesa, ivernih ali vezanih plošč ter odpadnega lesa iz palet, ker lahko sproščajo strupene snovi, ki se lahko prenesejo tudi na hrano. Enako velja za oglje, prepojeno z vžigalno tekočino – vonj in ostanki tekočine lahko preidejo na pico. Uporabljajte izključno naravni, nepredelan les.
Primeri iz prakse
Za redno domačo uporabo enkrat na teden se je kot najbolj praktična izkazala kombinacija bukovih polen za osnovno kurjenje in manjše količine sadnega lesa proti koncu segrevanja za rahel dimljen priokus. Na turistični kmetiji, kjer peč gori vsak večer med sezono, gospodarji raje kupujejo trše gabrovo ali hrastovo drva v večjih količinah, ker gorijo dlje in zahtevajo manj pogosto dokladanje med delom s strankami.
Najpogostejše napake
Najpogostejša napaka je uporaba premalo sušenega lesa, ki povzroči več dima in nižjo doseženo temperaturo. Druga napaka je kurjenje iglavcev zaradi njihove cenovne dostopnosti, kar poveča tveganje iskrenja in sajenja. Tretja napaka je uporaba predebelih polen v majhni prenosni peči, kar podaljša segrevanje in otežuje razporeditev ognja.
Kontrolni seznam
- Izberite trd listnati les – bukev, gaber, hrast ali jesen.
- Preverite, da je les sušen vsaj eno leto in ima vlažnost pod 20 odstotkov.
- Za majhne peči uporabite tanjša polena, debeline 4 do 7 cm.
- Iglavcem se izogibajte zaradi smole in iskrenja.
- Nikoli ne kurite obdelanega, barvanega ali impregniranega lesa.
Pogosta vprašanja
Ali lahko uporabim mešanico več vrst lesa?
Da, kombinacija trdih listavcev za osnovno toploto in manjše količine sadnega lesa za aromo je pogosta in dobra praksa.
Kako prepoznam, da je les dovolj suh?
Suho poleno je svetlejše, ima razpoke na koncih, je lažje od svežega enake velikosti in med gorenjem ne sika ne peni.
Ali lahko v pizza peči kurim briketirane pelete iz mešanega lesa?
Da, če so namenjeni za pizza peči in izdelani iz naravnega, nepredelanega lesa, brez dodanih veziv na osnovi kemikalij.
Zakaj moja pica po peki na smrekovih drvih diši po smoli?
Smola iz iglavcev med gorenjem sprošča hlapne snovi, ki se lahko prenesejo na hrano – zamenjajte les s trdim listavcem in pred naslednjo uporabo dobro prezračite in očistite peč.
Zaključek
Za zanesljiv, vroč in čist plamen izberite suh trd listnati les – bukev, gaber ali hrast – in se izogibajte iglavcem ter kakršnemu koli obdelanemu lesu. Če razmišljate, ali je za vas les sploh najboljša izbira goriva, si oglejte primerjavo pizza peč na drva ali plin za domačo uporabo oziroma širšo razlago katera izvedba – plin, drva ali elektrika – je primerna za vas. Po vsaki uporabi lesa v peči ostane pepel, zato si preberite tudi, kako očistiti kamen, pepel in notranjost peči. Ustrezna drva in dodatke za kurjenje najdete v ponudbi pizza peči.