Največje napake pri prvem kokošnjaku se ponavljajo iz vrta v vrt: premalo prostora na kokoš, slabo zračenje, premalo gnezd in podcenjena zaščita pred plenilci. Vsaka od njih se pozna šele po nekaj tednih – kokoši se začnejo pikati med seboj, iz kokošnjaka zaudarja po amonijaku ali pa nekega jutra preprosto manjka kokoš. Če te štiri stvari uredite že pri načrtovanju, si prihranite kasnejše prezidave in marsikatero razočaranje.
V nadaljevanju gremo po vrsti skozi napake, ki jih pri prvih kokošnjakih vidimo najpogosteje, in kaj namesto tega storiti, da bo kokošnjak služil vsaj desetletje brez večjih popravil.
Premajhen kokošnjak in pretesen izpust
Najpogostejša napaka je podcenjevanje prostora. Kokoši v pretesnem prostoru postanejo agresivne, začnejo si puliti perje in se med seboj pikati do krvi, poleg tega pa se hitreje širijo bolezni. Za notranjost kokošnjaka računajte vsaj 0,3 do 0,4 m² na kokoš, za zunanji izpust pa najmanj 2 do 3 m² na kokoš, če imajo ves dan dostop ven.
| Število kokoši | Notranjost kokošnjaka | Zunanji izpust |
|---|---|---|
| 3–4 | pribl. 1,2–1,6 m² | pribl. 6–8 m² |
| 5–6 | pribl. 2 m² | pribl. 10–12 m² |
| 8–10 | pribl. 3–3,5 m² | pribl. 16–20 m² |
Če razmišljate, koliko kokošnjaka dejansko potrebujete glede na točno število kokoši, si podrobnejši preračun oglejte v članku kako velik kokošnjak potrebujete za tri, šest, deset ali dvajset kokoši.
Slabo zračenje brez nadzora nad prepihom
Druga pogosta napaka je skrajnost v eno ali drugo smer: kokošnjak je popolnoma zatesnjen, zato se nabirata vlaga in amonijak, ali pa ima odprtine tik nad tlemi oziroma na višini kokoši, kjer nastane prepih. Kokoši prepih prenašajo slabo, vlago in amonijak pa še slabše – oboje vodi v dihalne težave in slabšo nesnost. Odprtine za zrak naj bodo nad glavo kokoši, po možnosti na nasprotnih straneh objekta, da zrak kroži, ne pa piha naravnost po počivališčih. Več o pravilni razporeditvi prezračevalnih odprtin najdete v članku kako prezračevati kokošnjak brez prepiha.
Premalo gnezd ali slabo nameščena gnezda
Če je gnezd premalo ali so postavljena na napačnem mestu, se kokoši v njih gnetejo, jajca so umazana ali polomljena, nekatere kokoši pa začnejo znesti kar po tleh. Za pet do šest kokoši običajno zadostuje eno do dve gnezdi, ne pa eno na kokoš – gnezda si namreč delijo. Pomembno je tudi, da so gnezda nižje od prečk za spanje, sicer bodo kokoši ponoči raje spale v njih in jih onesnažile. Natančnejši izračun najdete v članku koliko gnezd potrebujete glede na število kokoši.
Podcenjena zaščita pred plenilci
Lisica, kuna in podgane so v marsikaterem okolju resnična, ne teoretična nevarnost. Najpogostejša napaka je mreža s prevelikimi odprtinami, skozi katero zleze kuna, ali mreža, ki sega le do tal, ne pa tudi vsaj 30 cm pod zemljo oziroma je obrnjena navzven kot prepreka pred podkopavanjem. Vrata naj se zapirajo samodejno ali vsaj z zanesljivo zapiralko, ki je kuna ne zna odpreti. Podrobnosti o zaščiti pred plenilci najdete v članku kako zaščititi kokošnjak pred lisico, kuno in podganami.
Napačna lokacija
Kokošnjak, postavljen v kotanjo, kjer se zadržuje voda, ali na mestu brez sence poleti, povzroča težave vse leto – pozimi blato, poleti pregretje. Izogibajte se tudi legi tik ob meji sosednje parcele zaradi vonja in hrupa ter mestu, izpostavljenemu močnemu vetru z ene strani. Več o izbiri lokacije preberite v članku kam postaviti kokošnjak glede na sonce, veter in bližino hiše.
Neprimerna tla in nastilj
Gola zemlja v kokošnjaku hitro postane blatna in privlači glodalce, ki si kopljejo rove naravnost pod stene. Bolje je urediti trden temelj (les, beton ali utrjen gramoz z mrežo proti podkopavanju) in nanj položiti 8 do 10 cm nastilja, ki vpija vlago. Nastilja ne nasujte na golo, vlažno zemljo – vpijal ga bo od spodaj navzgor in bo vseeno smrdel.
Primer iz prakse
Družina s petimi kokošmi je za začetek kupila majhno hišico, namenjeno štirim ptičem, ker se jim je zdela cenovno ugodna. Že po mesecu dni so opazili puljenje perja in eno kokoš, ki je stalno spala na tleh namesto na prečki – znak, da v kokošnjaku primanjkuje prostora. Rešitev je bila dozidava izpusta za 4 m² in dodatno gnezdo; težave so izginile v dveh tednih.
Kontrolni seznam pred gradnjo
- Ali sem izračunal prostor glede na dejansko število kokoši, ne po občutku?
- Ali imajo prezračevalne odprtine nad glavami kokoši, ne v višini prepiha?
- Ali sem predvidel vsaj eno gnezdo na pet kokoši, nižje od prečk?
- Ali mreža sega dovolj globoko pod zemljo ali je obrnjena navzven?
- Ali je lokacija suha, delno senčna in dovolj oddaljena od sosedov?
V ponudbi kokošnjakov najdete modele različnih velikosti, ki že upoštevajo večino teh zahtev, kar je pogosto lažja pot kot popravljanje domače izdelave po napakah.
Pogosta vprašanja
Koliko prostora dejansko potrebuje ena kokoš?
Računajte vsaj 0,3–0,4 m² notranjega prostora in 2–3 m² zunanjega izpusta na kokoš. Za manjše dvorišče je bolje imeti manj kokoši kot pretesen kokošnjak.
Ali je bolje kupiti gotov kokošnjak ali ga zgraditi sam?
Gotovi modeli so hitrejša in pogosto varnejša izbira za začetnike, saj so mere in prezračevanje že premišljeni. Samogradnja je smiselna, če imate izkušnje z lesnimi konstrukcijami.
Kako hitro opazim, da je kokošnjak premajhen?
Znaki so puljenje perja, agresivnost, spanje na tleh namesto na prečkah in umazana jajca. Pojavijo se navadno v prvih dveh do štirih tednih.
Ali je bolje zgraditi prevelik kokošnjak kot premajhen?
Da, znotraj razumnih meja. Preveliko notranjost je pozimi sicer težje ogreti z lastno telesno toploto kokoši, a je to manjša težava kot gneča.
Zaključek
Večina napak pri prvem kokošnjaku izvira iz enega vzroka: mere so izbrane po videzu ali ceni, ne po dejanskem številu kokoši. Preden kupite ali zgradite kokošnjak, si zapišite točno število ptic, preverite prostor za gnezda in prezračevanje ter mrežo pod zemljo. Tako se boste izognili prezidavam že v prvi sezoni in kokošnjak vam bo služil brez večjih posegov vsaj desetletje.