Deževnico za zalivanje v rastlinjaku najlažje uporabite tako, da vodo z bližnje strehe (hiše, lope ali samega rastlinjaka, če ima žleb) zbirate v zbiralnik ob rastlinjaku, jo pred uporabo pustite nekaj ur usesti, da se delci posedejo, in jo nato ročno ali s kapljičnim sistemom razporedite h koreninam rastlin. Deževnica je za večino vrtnin primernejša od vodovodne vode, saj je brez klora in ima ugodnejšo temperaturo ter pH.
Rastlinjak sam po sebi nima velike strešne površine za zbiranje vode, razen če ima žleb, zato se v praksi večina deževnice zbira s strehe hiše ali gospodarskega poslopja in po ceveh vodi do zbiralnika, postavljenega čim bliže rastlinjaku, da je zalivanje enostavno.
Koliko vode dejansko lahko zberete
| Strešna površina | Ocenjena letna količina padavin | Približna zbrana količina* |
|---|---|---|
| 30 m² (manjša lopa) | ~1.100 mm/leto (slovensko povprečje) | ~25.000–28.000 l/leto |
| 80 m² (streha hiše) | ~1.100 mm/leto | ~65.000–75.000 l/leto |
*Ob upoštevanju približno 80-odstotnega izkoristka zaradi izhlapevanja in prelivanja; dejanska količina je odvisna od razporeditve padavin čez leto in kapacitete zbiralnika.
Izbira in postavitev zbiralnika
Za manjši hobi rastlinjak zadostuje zbiralnik velikosti 200 do 500 litrov, priključen na žleb strehe, od koder voda po kratki cevi steče v posodo. Zbiralnik postavite čim bliže rastlinjaku, po možnosti rahlo dvignjen nad tlemi (na podstavek), da lahko vodo kasneje po gravitaciji speljete v kapljični sistem brez črpalke. Pokrov na zbiralniku je pomemben, da preprečite razmnoževanje komarjev in vpad listja.
Filtriranje in priprava vode pred uporabo
Groba nečistoča s strehe (listje, prah, ptičji iztrebki) naj ne pride neposredno v zbiralnik, zato je smiselna preprosta mrežica ali filter na vhodu v posodo. Pred prvo uporabo v sezoni je priporočljivo, da vodi pustite nekaj ur mirovati, da se preostali delci posedejo na dno, od koder je ne zajemate. Za kapljično namakanje je dodaten filter na izhodu iz zbiralnika skoraj nujen, saj tudi drobni delci lahko zamašijo kapljače.
Zakaj je deževnica za rastline v rastlinjaku pogosto boljša
Vodovodna voda v marsikaterem naselju vsebuje klor in ima lahko višji pH, kar pri občutljivejših vrtninah in dolgotrajni uporabi rahlo vpliva na kakovost tal in rast korenin. Deževnica je mehkejša, brez klora in ima temperaturo, bližjo temperaturi zraka, kar je pomembno tudi zato, ker zalivanje z mrzlo vodovodno vodo poleti lahko povzroči temperaturni šok koreninam, deževnica iz zbiralnika na soncu pa je praviloma že ogreta.
Primer iz prakse: kapljično namakanje na zbrano deževnico
V rastlinjaku 3×4 m je lastnik namestil 300-litrski zbiralnik ob steni hiše, povezan z žlebom, in ga preko gravitacijskega kapljičnega sistema priključil na eno gredo s paradižnikom. V sušnem poletnem obdobju je zaloga zadostovala za približno teden dni zalivanja brez dežja, kar je bilo dovolj za premostitev krajših vročinskih obdobij brez porabe vodovodne vode.
Najpogostejše napake
- Zbiralnik brez pokrova — postane leglo komarjev in nabira listje, kar poslabša kakovost vode.
- Neposredna uporaba nefiltrirane vode v kapljičnem sistemu — drobni delci hitro zamašijo kapljače, kar sistem naredi neuporaben.
- Prevelika zanesljivost na deževnico brez rezerve — v daljšem sušnem obdobju zbiralnik hitro presahne, zato je dobro imeti tudi možnost priklopa na vodovod.
- Zbiralnik predaleč od rastlinjaka — daljši prenos vode v vedrih hitro postane preveč naporen in zalivanje se opušča.
Kontrolni seznam za ureditev zbiranja deževnice
- Imate strešno površino (hiša, lopa, rastlinjak z žlebom) v bližini rastlinjaka?
- Je zbiralnik opremljen s pokrovom in vstopnim filtrom?
- Je zbiralnik dovolj blizu rastlinjaka za enostaven prenos ali gravitacijski sistem?
- Imate rezervni vir vode za primer daljšega sušnega obdobja?
Pogosta vprašanja
Ali je deževnica varna za zalivanje zelenjave?
Da, za zalivanje korenin je deževnica povsem varna, pri zalivanju listov tik pred obiranjem solate ali zelišč pa je priporočljivo dobro spiranje pridelka pred uživanjem, predvsem če streha ni redno čiščena.
Koliko časa lahko deževnico hranim v zbiralniku?
Ob zaprtem, senčnem zbiralniku lahko voda stoji več tednov brez večjih težav, dolgotrajno stoječa voda na soncu pa je bolj dovzetna za alge, zato je smiselna redna poraba in dopolnjevanje.
Ali potrebujem črpalko za uporabo deževnice?
Za ročno zalivanje z vedrom ali kanglo črpalka ni potrebna, za kapljični sistem na večji razdalji ali višinski razliki pa manjša potopna ali zunanja črpalka olajša enakomeren pretok.
Ali lahko zbiram deževnico neposredno s strehe rastlinjaka?
Da, če ima rastlinjak žleb, je to praktična dodatna količina vode, sama streha rastlinjaka pa je običajno premajhna za pokritje celotne potrebe po zalivanju.
Zaključek: manjša naložba, stalen prihranek
Zbiranje in uporaba deževnice v rastlinjaku je ena tistih izboljšav, ki se izplača v prvi sezoni suše, hkrati pa dolgoročno zniža porabo vodovodne vode in je za rastline pogosto boljša izbira. Za sistem, ki deževnico enakomerno razporedi po gredah, si oglejte tudi kapljično namakanje v rastlinjaku: razpored cevi in pogostost zalivanja. Pri izbiri rastlinjaka z žlebom, primernim za zbiranje vode, si oglejte ponudbo rastlinjakov. Za obdobja, ko rastlinjaka ne morete zalivati vsak dan, je koristen tudi članek kako zalivati rastlinjak med dvotedenskim dopustom.