Kokoši pri temperaturah nad 30 °C že težko dihajo, nad 35 °C pa jim brez ukrepanja grozi pregretje in v skrajnem primeru poginotje. Najhitreje pomagata senca in stalen dostop do sveže, hladne vode, dolgoročno pa prostor rešite z dobrim prezračevanjem in izbiro sence, ki ostane hladna tudi popoldan.
Kokoši nimajo znojnic in telesno toploto oddajajo predvsem z dihanjem in preko grebena ter podbradkov, zato je vročina zanje veliko večji stres kot za večino domačih živali. Znaki pregrevanja so odprt kljun, dvignjena krila od telesa in umik v najbolj sopar del prostora namesto v senco.
V nadaljevanju so konkretni ukrepi, razporejeni po tem, kako hitro delujejo — od takojšnjih do tistih, ki jih uredite pred poletjem.
Ukrepi po hitrosti delovanja
| Ukrep | Kdaj pomaga |
|---|---|
| Sveža, hladna voda na več mestih | Takoj |
| Senčenje izpusta (mreža, platno, drevesa) | V nekaj urah |
| Krmljenje v hladnejšem delu dneva | Isti dan |
| Dodatne prezračevalne odprtine | Trajno, a zahteva pripravo |
| Osvežilna kopel s peskom v senci | Takoj, kokoši jo uporabijo same |
Voda: koliko in kako pogosto
Pri visokih temperaturah kokoš popije tudi dvakrat več vode kot sicer, zato en sam pojilnik pogosto ne zadošča za večjo jato. Za deset kokoši v vročih dneh računajte na vsaj tri do štiri litre vode dnevno, razporejene na dve ali tri mesta, da se pri pitju ne gnetejo. Vodo med dnevom preverite večkrat, saj se na soncu hitro segreje in postane manj privlačna, po možnosti pa pojilnike postavite v senco.
Senca in prezračevanje
Senca v izpustu je enako pomembna kot senca v samem kokošnjaku. Če streha kokošnjaka čez dan directno sonči, se notranjost lahko segreje precej bolj kot okolica, zato pomaga svetla barva strehe, senčna mreža nad delom izpusta ali sajena vegetacija, ki zagotovi naravno senco brez dodatnih stroškov. Za pravilno postavitev odprtin, ki omogočijo kroženje zraka brez prepiha, si pomagajte s člankom kako prezračevati kokošnjak brez prepiha.
Pri izbiri lokacije za kokošnjak že vnaprej razmislite o smeri sonca čez dan — podrobneje to obravnava članek kam postaviti kokošnjak glede na sonce, veter in bližino hiše.
Primer iz prakse: jata desetih kokoši ob vročinskem valu
Pri desetih kokošeh v lesenem kokošnjaku brez sence je lastnik ob vročinskem valu z do 37 °C v senci dodal senčno mrežo nad polovico izpusta, dva dodatna pojilnika in plitko posodo s hladno vodo, v katero so si kokoši namakale noge. Že prvi dan se je opazno zmanjšalo zadihano dihanje, jajčenje pa se je po dveh dneh vrnilo na običajno raven.
Kokošnjak z izpustom ali ločena ograda
Pri vročini je pomembno, da imajo kokoši možnost izbire med osončenim in senčnim delom, kar je lažje zagotoviti pri postavitvah, kjer je izpust dovolj velik za resnično menjavo mikroklime. Razlike med ureditvami opisuje članek kokošnjak z izpustom ali ločena zunanja ograda.
Najpogostejše napake
Pogosta napaka je zapiranje kokošnjaka čez noč brez dovolj velikih prezračevalnih odprtin, zaradi česar se notranjost čez dan segreje in ponoči ne ohladi dovolj, preden se vročina naslednji dan ponovi. Druga napaka je krmljenje z zrnjem sredi najbolj vročega dela dneva — prebava zrnja dodatno dviguje telesno temperaturo, zato je bolje krmiti zgodaj zjutraj in pozno popoldan.
Tretja pogosta napaka je premajhna količina vode ali pojilniki na neposrednem soncu, kjer se voda hitro segreje in kokoši je posledično ne pijejo dovolj, čeprav je fizično na voljo.
Kontrolni seznam pred vročinskim valom
- Vsaj dve mesti za pitje vode, oboje v senci
- Senčena površina v izpustu, dostopna ves dan
- Prezračevalne odprtine, ki jih lahko čez dan odprete na široko
- Krma razporejena na hladnejši del dneva
- Možnost peščene kopeli v senci
Pogosta vprašanja
Pri kateri temperaturi postane vročina za kokoši nevarna?
Nad 30 °C potrebujejo dodatno pozornost, nad 35 °C pa je tveganje za pregretje že resno, še posebej pri težjih pasmah.
Ali kokošim koristi hladen tuš?
Neposredno prhanje raje odsvetujemo, koristneje je omogočiti kopel z mrzlo vodo za noge in vlažen pesek, v katerega se lahko uležejo.
Ali naj poleti spremenim nastilj?
Tanjša plast nastilja poleti pomaga pri boljšem prezračevanju tal, poskrbite le, da ostaja suh.
Kako prepoznam, da je kokoš pregreta?
Odprt kljun, hitro dihanje, dvignjena krila od telesa in umik v ležeč, negiben položaj so jasni znaki, ki zahtevajo takojšnje ohlajanje in senco.
Ali težje pasme trpijo bolj kot lahke?
Da, težje in gostoperute pasme vročino prenašajo slabše, zato pri njih ukrepe uvedite še prej.
Zaključek
Za znosno poletje kokoši potrebujejo predvsem dostop do sveže vode na več mestih, resnično senco v izpustu in kokošnjak, ki ga lahko čez dan dobro prezračite. Pri izbiri ali nadgradnji kokošnjaka z ustreznimi prezračevalnimi odprtinami si pomagajte s ponudbo v kategoriji kokošnjaki.